Ka zbere se orkester
Vsi z oruodjem pod bračetom
S kitaru, flautu, trombu
Violinu, klarinetom
An buobnar si prnese buobne
Če lepuo po kuoseh
Ne muore majnkat niti tisti
Ka s sabo nuosi

Prou use življenje
Ku prekljetstvo, ku nu božju kazen
En velik smrjekov suod
An še tuo suod, ka je prou prazen
Povsod zadjeva z njim se
Zraven kune fajn na glas
Ta mona, ka uadzada guode kontrabas

Rjes muoreš bet m'lčk mona
Da se ti guost bo dalo
Taku ogromn inštrument
Ka maš uad njega takuo malo
Ja muoreš bet mlčk mona
Da na tiste štiri drote
Se da ti guost počasi
Tiste dolge nizke note

An če usak muzičist
U orkestru njekam spada, ben
Kontrabasist je tisti
Ka stoji narbel uadzada
Sej niti ljep ni tolko
Da bi bil vsaj za okras
Ta mona, ka uadzada guode kontrabas

Noben ga ne porajta
Nobenga uon ne briga
Ne vješ tu, da obstaja
Ma buhvari pej, da ni ga
Drži se sojih štirih drotov
Trmast bel uad muše
Od vsih, ka guodejo zna bet
Edini uon pošluša

An glih zatuo ka use življenje
Gljeda u ret soliste
Vje kjeri ma kej pojma
Kjeri nima pej tri čiste
Vje duo samo blefira
An duo je pravi as
Ta mona, ka uadzada guode kontrabas

Pr notah je enako
Kukr pr ljudjeh
Takuo da ni tistih nartavišjih
Brez tistih, ka so narbl uodspoda
Brez tistih nartabl tanizkih
Not v orkestru ni je
Niti prave muske
Niti prave harmonije

An vsi, prou usi
Zahvalt se morjo njemu
Da usi ukop ne svirajo, ben
Da ne rečem čemu
Čeprou ne vejo niti tega
Kejšn ma obraz
Ta mona, ka uadzada guode kontrabas

Ljudje smo ku orkester
Vsak piska, brenka, truobe
Bi rad da se ga sliši
Bejn, če guode use naruobe
An usi, prou usi bi radi
U življenju bli solisti
Ben, sama srječa je
Da so med nami tudi tisti

Ka im je več do muske
Ku do samga sebe
Ne, ne špuotaj se kontrabasistov
Prou rjes ni potrjebe
Sej uon veliko je srcje
Ka bije za use nas
Ta mona, ka uadzada guode kontrabas
Ta mona, ka uadzada guode kontrabas
Ta mona, ta mona, ta mona, ta mona
Ja, glih ta mona, ka uadzada guode