An bot sem sanju, da sem praznu glaže
U narbujši klapi, tuo se prave, sam
Ka se na uratih hrama mi prkaže
Matilda s kosu an prave Pej te mam

Zdej z manu greš, ma prej še eno djelo
Te čaka, glej, par minut maš zdej
Da zgruntaš, če življenje toje kak pomjen je mjelo
Kakuo si živu an zakej

An da pomisliš, če si napravu kej naruobe
An hitro kej popraviš, da bo prou
Jest, prvo, kar sm nardu, tuo, kar se spoduobe
Uad straha sm se do kalcet usrou

Po men, neč pametnega mi ni pršlo u glavo
Jest uostau bom v spominu pr ljudjeh
Glih samo po vseh štroncadah, ka sm v življenju jih napravu
An sem jih z njimi spravljal u smjeh

Po men, neč ne pomaga, glih takuo je
Življenje moje vrjedno ni neč več
Od ene navadne, prou navadne čuoje
Če rečt, poljena, ka ga človek vrže u pječ

Od nje ostane samo kupčk pepjela
Ma če tist človek zmisle se čez čas
Na tuo, kakuo lepuo ga je tist večjer ogrjela
An, da mu zarad nje ni blo mraz

Ej, že samo zarad ene take čuoje, veljo
Je ta svjet mlčk mejn mrzu kraj, no, ben
Če sm biu kdaj vzrok človješkemu veselju
Življenje moje ma en soj pomen

Pogljedu smrt sem v tistu faču grdu
An reku Prou, če par minut mi daš
Ben, enu rječ pej useglih bom m'lčk drgači nrdu
Nu m'lčk bl hitro bom popil tazadni glaž