Naš nono je našu nonu spoznu na plesu
An kadar čez en cajt šla sta v kop pred oltar
Ko vzel jo je v roke, da čez prag jo bo nesu
Je reku: "Pošluši, žena, tole jaz bm jz gospodar

Jz dedc sm an jz bom tole komandiru
K tako bog ukaže an tako je narjen ta svet
An ahti še nekaj, jaz ne bom muliru
Za fruštk zmeram pravo kafe čem jz met

Ma ben, naša nona kafeta ni pila
Je pravla, da zanjo malčk preveč grenko je
An tako prvo jutro za fruštk je nardila
Za sebe čikoriju, za njega kafe

Ma kafe je blo drago, ku eno očke ven z glave
An šoldou ni blo za jih metat kar preč
A ne, je treba blo šparat, ni kej
Ma sej te sprave na k'nt čez en cajt tajkšn stroš'k tako ku neč

An taku drugo jutro naša nona je vstala
Naskrevš rekla: Bog mi odpusti ta greh
An polej na šporet dva lončka je dala
Ma čikoriju je skuhala kr v obadveh

Naš nono pr fruštku prou neč ni porajtu
An tistu žlobudru u grlo je zlil
An tako, ne da bi vedu, vse od tistih cajtov
Namesto kafeta čikoriju je pil

Naš nono je bil grob, ma kej vse naši noni je zreku
Kadar kejšn bot pršu je iz betule pijan
Ha, ma nje ni blo strah, an še sam zlodej bi uteku
Ma naša nona je vedla, da mu bo žou drugi dan

Ne, nono res ni znau bit nežen kej preveč
Otrok pej vseglih puhna bajta je bla
Ma zastonj pravit bogu: Ne stoj, jenji, ne več
Ne sliši on tega an da, kukr da

An tko ob čikoriji so leta jim tekla
An zmeram nas nona je spravla malčk v smeh
K ložla na šporet dva lončka je an rekla
Potiho, naskrevš: Bog mi odpusti ta greh

Kadar naša nona je umrla, nonotu res ni blo lahko
Ma nankar tist bot on lamentat se ni tou
Ne, zakounu je rajš: Uh, naj me strela u mhko
Klobuk vzel an palco an pohajat šou

Je pršu nazaj, ni pol ure pasalo
An siten ku zmerom kafe je tou met
Ha, smo skuhali mu ga, mmm, lepo je dišalo
Blo črno je an močno, kukr mora bet

Ga spil je an reku: Ah, bog vas ne mara
Ma sej fino kafe je, an lepo diši
Ma boljšga je skuhala r'nca tastara
A tazga kafeta na svetu več ni