Ti poet, umiril si svet
V grad zidov naselil si duše brez okov
Trinajst let, brez besed
Strah pregnal, zakopal, mostove si požgal
Toda tvoje ulice so prazne
Veš, da misli so spet lažne
V pregrehah šele najdeš se

Zdaj stojiš na robu prepada
V breznu strah prevlada
Sam boš izbral svojo kazen si

Zadnji dan kliče tvoja vest te
A ne oglasiš se
Čakaš, a ni rešilne vrvi

Tat besed, ukradeš svet
A polja sanj zadnji dan
Vzame ti orkan
Zrušil se je jez tvoje nesreče
Na tem mestu ni več ječe
Skril si se brez ran, ostal si sam

Zdaj stojiš na robu prepada
V breznu strah prevlada
Sam boš izbral svojo kazen si

Zadnji dan kliče tvoja vest te
A ne oglasiš se
Čakaš, a ni rešilne vrvi

Večna laž te ujela v past je
Zdaj padaš v tiho brezčasje
Kdo ti bo stopil v bran?
Zdaj si sam

Zdaj stojiš na robu prepada
V breznu strah prevlada
Sam boš izbral svojo kazen si

Zadnji dan kliče tvoja vest te
A ne oglasiš se
Čakaš, a ni rešilne vrvi