MOJ MALI RAJ

Ne govorite mi, ljudje,
da delam, kar ne splača se …
Jaz obdelujem grudo to,
z veseljem in ljubeznijo.
Bogat nikdar ne bom od nje,
a vendar zame sveta je.
Hranila vedno je naš rod,
jaz v beli svet ne grem od tod.

Je dedek jablane sadil,
da jaz njih sadež bi užil,
in nežna roka mamina
to zemljico je božala …
Kako bi jaz jo zdaj izdal
in za denarjem se pehal,
potem pa s prazno dušo šel,
zapustil kamen in plevel …

VEČERNO SONCE JABLANE POBOŽA,
SENCE LEGAJO NA SMREKOV GAJ,
CVET RAZKOŠEN K MENI SKLANJA ROŽA,
SREČEN SEM, TU JE MOJ MALI RAJ.

V NAROČJE POLOŽIM DLANI ZGARANE,
POLNE ŽULJEV, VENDAR VEM, ZAKAJ,
ZREM SKRBNÓ OBDELANE POLJANE,
SREČEN SEM, TU JE MOJ MALI RAJ.