Moje mnenje je, da delo mora bit opredeljeno,
kar je pridobljeno, je kasneje tud razdeljeno,
na enake dele, da med kolegi ne bo pene,
loh pa pride do zamere, keš povzroèa probleme.

Ekipe, ki jih poznam, so skupi sam iz navade,
vsak ma svoje ideje in razvade, kok jih razpade,
zato jaz furam solo, ker hoèem veè kot tolo,
ko mi zmanjka rim, naloudam majk z novo futrolo.

To je devet v rezervi, en patron leži v cevi,
lahko razbijem, tko se servira zadevi,
mikrofon pomaga, filozofija se tko razlaga,
kam se energija vlaga, tam se vedno zmaga.

Se omaga? Ne, polaga se nova pot,
rad bi vidu, da bi tole tle priznal vsepovsod,
kdo je gospod, prihajamo v vaše gospodinjstvo,
propagiram hip hop, k Jugi da svoje edinstvo...

Držim se mikrofona...
Nikol ga ne spustim...

Še vedno hoète še,
še vedno date roke gor, ker me razumete,
še vedno rime štekate, zato se derete,
še vedno furate naprej, ne ustavmo se.
Eeee, kako že gre?

Repam zase in za svoje ljudi, slike preteklosti,
držim se mikrofona, hoèem videt se v prihodnosti,
tok prednosti, Supa naj repajo èist vsi,
naj povejo naglas, kaj jim na duši leži.

Poglej mene, jest ne mislim hip hopa, ne jest ga živim,
ko držim ta majk v roki, svoj nemir umirim,
ko prepopisan list, rime iz mene letijo,
težave te doletijo, sam malokrat kaj nauèijo.

Zdej pa furam manifest, dvigam roko v protest,
živim v svetu komformizma, moram tole narest,
stisn pest, mene ni strah it v arest,
ce grejo komu rime v nos, me zato ne peèe vest,

ker dobr ve ves moj rajon, da ko K prime mikrofon,
za en študentski bon, pelem viši kot avion,
loh pozabim na bonton, zviši me za en ton,
predstavljam sebe, hip hop, ulce in pa mestni beton.

Držim se mikrofona...
Držim se mikrofona...
Nikol ga ne spustim...

Še vedno hoète še,
še vedno date roke gor, ker me razumete,
še vedno rime štekate, zato se derete,
še vedno furate naprej, ne ustavmo se.
Eeee, kako že gre?